K Unescovi svetovni dediščini prištevamo semmerinško železnico z okoliško pokrajino na Zgornjem Štajerskem in staro mestno jedro z gradom Eggenberg v kulturni in gurmanski prestolnici Gradec.
Na seznam Unescove svetovne dediščine je uvrščena semmerinška železnica, prva gorska železnica na svetu. Slovesno odprtje gorske železnice, ki je dolga 41 kilometrov in povezuje kraja Gloggnitz in Mürzzuschlag, sega v leto 1854, Unesco pa jo je leta 1986 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Semmerinška železnica premaguje višinsko razliko 457 metrov. Takrat je železnica veljala za izjemno tehnično in inovativno rešitev, ki se je upirala fizikalnim zakonitostim – danes pa je priljubljena izletniška točka, ki mojstrsko povezuje zgodovino z doživljanjem narave. Na železniški postaji Semmering stoji spomenik v spomin Carlu Ritterju von Ghegi, avstrijskemu inženirju in graditelju semmerinške železnice – prav tam pa boste našli tudi izhodiščno točko železniške pohodne poti.
Z mestom na seznamu svetovne dediščine pa se ponaša tudi staro mestno jedro v Gradcu s svojimi zgodovinskimi stavbami in dvorcem Eggenberg, saj na harmoničen način povezuje umetniške in arhitekturne smeri preteklega časa. Staro mestno jedro v Gradcu, sicer priljubljeni izletniški cilj, skriva nešteto zgodovinskih posebnosti in kar vabi k pohajkovanju ter odkrivanju. V gradu Eggenberg se lahko poleg ogleda dragocenih soban in občudovanja vredne arhitekture redno udeležujete zanimivih razstav, tam pa boste našli tudi čudovit park za preživljanje prostega časa. Kot del univerzalnega muzejskega kompleksa Joanneum je veličastni grad Eggenberg redno prizorišče izjemnih kulturnih prireditev. Nasvet: Posebno zanimivi so vodeni ogledi skozi razkošne grajske sobane.
Še en Unescov naziv nosi kulturna prestolnica Gradec, ki je bila proglašena za mesto oblikovanja (UNESCO City of Design). Leta 2011 je Unesco mesto Gradec sprejel v mednarodno mrežo Creative Cities.
Poleg krajev svetovne dediščine Unesco je bila opredeljena tudi Unescova nesnovna kulturna dediščina – ta oznaka priznava prenesene tradicije in poseben poudarek namenja tradicijam, edinstvenemu znanju ali uprizoritvam.
Kako dobro poznate štajersko kulturno dediščino? Ste denimo vedeli, da se tovrstna kulturna dediščina skriva v marsikaterem štajerskem običaju? Če iz vse te pestrosti izpostavimo samo nekaj tradicij, bi lahko pod nematerialno kulturno dediščino uvrstili pustni tek v okrožju Murau, igro parkljev v Öblarnu ali nošenje Samsona. K nesnovni kulturni dediščini na Štajerskem poleg tega spada izdelovanje košar, umetnost pletenja z vrbovimi vejami, slamo in razcepljenim lesom, ali obsežno znanje o vzreji lipicancev v kobilarni in okoli gradu Piber, kot tudi praznični običaj ljudskih in obrambnih gard v okrožju Murau. Tudi ragljanje med velikim tednom v velikonočnem času in ljudsko gledališko igro v Laßnitzu prištevamo k nematerialni kulturni dediščini. Festivalski običaj ljudskih in obrambnih gard v okrožju Murau je bil uvrščen na seznam nematerialne kulturne dediščine.
Od leta 2016 pod nesnovno kulturno dediščino spadata tudi pust v Ausseeju in streljanje golobov v Altausseeju. Pust v Ausseeju traja od pustne nedelje do pustnega torka, pri čemer je v središču več figur: Trommelweib, Flinserl in Pless. Če želite izvedeti več o teh posebnih pojavah, preberite več o pustnem običaju. Streljanje golobov v Altausseeju je družaben šport in obstaja od leta 1925. Strelja se z lesenim predmetom v obliki goloba.
Štajersko kulturno dediščino lahko odkrivate na mnogih krajih, na koledar prireditev so denimo uvrščeni termini pustnega teka v okrožju Murau, igre parkljev v Öblarnu ali nošenje Samsona. Med odpiralnim časom lahko obiščete tudi kobilarno lipicancev v Piberju.
Želite izvedeti več o štajerskih običajih? Tukaj najdete podrobnosti o običajih na Štajerskem v letnih časih.
